Psihosocialno svetovanje
Kognitivno-vedenjska terapija je pristop psihosocialnega svetovanja, ki odpira vrata do nastalih preprek. Omogoča, da se na zavedni ravni poglobimo in povežemo s svojim notranjim razmišljanjem, doživljanjem, odzivanjem in vedenjem.
Kognitivno vedenjska terapija (KVT)
Pionirja sistematične uporabe kognitivnih znanosti za zdravljenje psiholoških motenj sta bila psihologa Albert Ellis Y. in Aaron Beck.
Prvi je svoj model terapevtske aplikacije poimenoval “racionalno čustvena vedenjska terapija” (REBT), drugi pa svojo metodo “kognitivno-vedenjska terapija” (KVT).
Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) je aktiven, polstrukturiran, časovno omejen in na sedanjost usmerjen psihoterapevtski pristop. Naslavlja problematične kognitivne, vedenjske in čustvene vzorce, ki povzročajo psihične težave in duševne motnje (Vermon in Doyle 2018).
S kognitivno-vedenjsko metodo se učinkovito odpravijo raznovrstne težave (zasvojenost, jeza, anksioznost, kronična utrujenost, depresija, motnje hranjenja, težave v medosebnih odnosih, fobije, panične motnje, nizka samopodoba).
REVT (REBT) - Racionalno čustveno vedenjska terapija
V svoji praksi uporabljam kognitivno-vedenjski pristop drugega vala, Ellisovo t.i. racionalno-emotivno vedenjsko terapijo – REVT (angl. Rational Emotive Behaviour Therapy – REBT), ki temelji na preverjanju naših stališč z Beckovim kognitivnim modelom, ki se naslanja na tri hipoteze, in sicer da so čustva tesno povezana z mišljenjem, da je ta povezanost vzajemna in da je to delovanje krožno.
Poudarjena je pomembnost notranjega govora, misli in čustev, ki se ob tem oblikujejo.
Terapija sprejemanja in predanosti (ACT)
Uporabljam terapevtski pristopa sprejemanja in predanosti – ACT (angl. Acceptance and Commitment Therapy), ki temelji na osnovnih vedenjskih principih in teoriji relacijskih okvirjev (Hayes, Barnes – Holmes in Roche) ter procesih čuječnosti z namenom spodbujanja psihološke fleksibilnosti.
V tem tretjem valu je poudarek predvsem na čuječnosti, čustvih, sprejemanju, odnosih, vrednotah, ciljih in metakogniciji. Terapija je osredotočena v proces sprejemanja, ki je nasproten procesu izogibanja, saj »naredimo prostor čustvom« za prijetna doživetja, ne da bi jih skušali potlačiti, kontrolirati ali pobegniti pred njimi. Namen pristopa je sprejetje reakcij z navzočnostjo, izbira vrednotne usmeritve in ukrepanje.
IFS (Internal family system)
Richard C. Schwartz je utemeljitelj Internal Family Sistem terapije. S pomočjo dolgoletnih psihoterapevtskih izkušenj na področju družinske terapije je razvil model notranjih družinskih sistemov in ga poimenoval Internal Family Sistem (IFS).
IFS je vrsta terapije, ki omogoča klientu na ljubeč način povezati se s seboj, ponuja razbremenitev in nadzor nad reakcijami ter ustvarja v klientu notranji mir, samozavest in jasen odnos do sebe in drugih. (Schwartz, Sweezy 2022)